The Indifferent, the Good Samaritan, the Brave and the Agent in Allais Paradox situation - or How Endowment Effect Influences Our Decision in Case of Allais Paradox?

Anita KOLNHOFER-DERECSKEI

摘要

Background and purpose: Mainstream economic models do not take ownership into consideration. Only after the findings of behavioural economists was endowment effect widely observed. Endowment effect means that goods that one owns are valued higher than other goods not held in endowment. At the same time the principal-agent literature is concerned with how the principal (such as employer) can motivate his agent (say the employee), to act in the principal's interests and also for their holdings. The main problem is that acting in somebody's else's interests can influence our values as well. Moreover, the principal as owner suffers from endowment effect. Both situations can be treated as a risky decision. Risk confuses our rationality in a predictable way. Design/Methodology/Approach: Due to this it was observed how foreign students from various cultural backgrounds decided (n=186 answers) in a risky financial situation by focusing on Allais' classic gambles. I also presented their preferences over certain and uncertain outcomes regarding the owner of the final win; i.e. how they choose for themselves or on behalf of one of their best friends. One famous experiment - which tested the descriptive validity of the axioms' expected utility theory - was Allais. Allais handled probabilities and outcomes in high hypothetical payoff financial gamble situations; he found that when offering two similar options, the common consequences will not be removed by the actors. I was interested in what happens when the actors take risks on behalf of others. It was used between-subjects technique on an extended multicultural sample. Regarding the two different topics, three hypotheses were tested (1); based on Allais paradox (2); observed ownerships (3); the comparison of two phenomena. Results: The results show that the subjects responded differently when they needed to decide about their own properties rather when their friends' properties were concerned. When a sure safe outcome was offered to the subjects, they took more risk on behalf of their friends rather than own. Moreover, the subjects do not take into consideration that the same attributes must be ignored, so Allais paradox was verified. Conclusion: The goal of this paper is then twofold. First, it was established a conceptual link between Allais-type behaviour and ownership problem. Second, Allais axiom was used to characterize different roles. Knowing predictable patterns of seemingly irrational heuristics in human behaviour can improve economic theory. At the same time, this knowledge helps us to avoid irrational decisions.%Ozadje in namen: Glavni ekonomski modeli ne upoštevajo lastništva, čeprav učinek lastništva kažejo ugotovitve vedenjskih ekonomistov. Ta učinek pomeni, da je blago, ki ga nekdo ima v lasti, vrednoteno višje od drugega blaga, ki ni v njegovi ali njeni posesti. Obenem se literatura glavnega agenta ukvarja s tem, kako lahko glavni agent (kot je n.pr. delodajalec) motivira svojega agenta (recimo delavca), da deluje tudi v interesu glavnega agenta. Poglavitni problem je, da lahko delovanje v interesu nekega drugega vpliva tudi na naše vrednote. Poleg tega učinek lastništva vpliva tudi na glavnega agenta. Obe situaciji je mogoče obravnavati kot tvegano odločitev. Tveganje namreč zmede našo racionalnost na predvidljiv način. Oblikovanje / metodologija / pristop: V članku raziskujem, kako so se študentje (n = 186 odgovorov) iz različnih kulturnih okolij odločali v tveganem finančnem položaju, s posebnim ozirom na klasične Allais-ove igre. Predstavila sem tudi njihove preference glede gotovih in negotovih izidov upoštevajoč lastnika končnih izidov; to je, kako se odločijo, ko se odločajo za sebe ali za enega od svojih najboljših prijateljev. Eden od znanih eksperimentov, ki so testirali veljavnost pričakovane uporabne teorije aksiomov, je bil Allais-ov eksperiment. Allais je obravnaval verjetnosti in izide v izrazito hipotetičnih situacijah v finančnih igrah. Zanima me, kaj se zgodi, ko udeleženci tvegajo v imenu drugih. Uporabljena je bila tehnika med subjekti na razširjenem večkulturnem vzorcu. V zvezi z dvema različnima temama smo testirali tri hipoteze (1) prva temelji na Allais-ovem paradoksu, (2) druga na percipiranem lastništvu in (3) na primerjavi obeh pojavov. Rezultati: Rezultati kažejo, da so se subjekti drugače odzvali, ko so se morali odločiti o svoji lastnini, kot takrat, ko so odločali o lastnini drugih. Ko je bil subjektom ponujen tudi varen izid, so sprejemali večje tveganje v imenu svojih prijateljev, kot v svojem imenu. Subjekti niso upoštevali, da bi morali prezreti lastništvo. Tako je bil potrjen Allais-ov paradoks. Zaključek: V članku je bila vzpostavljena je bila konceptualna povezava med vedenjem vrste Allais in problemom lastništva. Drugič, Allais-ov aksiom je bil uporabljen za označevanje različnih vlog. Poznavanje predvidljivih vzorcev navidezno iracionalne hevristike v človeškem vedenju lahko izboljša ekonomsko teorijo. Hkrati to znanje nam pomaga preprečiti neracionalne odločitve.

机译：背景和目的：主流经济模型没有考虑所有权。只有在行为经济学家的发现之后，才广泛观察到effect赋效应。 effect赋效应是指一个人拥有的商品的价值高于未持有in赋的其他商品。同时，委托人-代理人文献关注委托人（例如雇主）如何激励其代理人（例如雇员），为委托人的利益和所持财产行事。主要的问题是，为了他人的利益而行事也会影响我们的价值观。此外，作为所有者的委托人遭受end赋效应。两种情况都可以视为冒险决定。风险以可预测的方式混淆了我们的理性。设计/方法/方法：因此，我们观察到来自不同文化背景的外国学生如何专注于Allais的经典赌博，从而决定（n = 186个答案）处于危险的财务状况中。我还介绍了他们对最终获胜者的某些不确定结果的偏好；即他们如何为自己或代表自己最好的朋友之一进行选择。阿莱（Allais）是一个著名的实验-测试了公理的预期效用理论的描述性有效性。 Allais在假设性高收益的财务赌博情况下处理了概率和结果；他发现当提供两个类似的选择时，行为者不会消除共同的后果。我对当演员代表他人冒险时会发生什么感兴趣。在扩展的多元文化样本中使用了主题间技术。关于这两个不同的主题，检验了三个假设（1）；基于阿莱克斯悖论（2）;观察到的所有权（3）；两种现象的比较。结果：结果表明，当受试者需要决定自己的属性时，而不是在关注朋友的属性时，他们的反应有所不同。当向受试者提供确定的安全结果时，他们代表自己的朋友而不是自己承担更大的风险。此外，受试者没有考虑到必须忽略相同的属性，因此验证了阿莱克斯悖论。结论：那么，本文的目标是双重的。首先，它建立了Allais型行为和所有权问题之间的概念联系。其次，Allais公理被用来表征不同的角色。了解人类行为中看似非理性的启发式行为的可预测模式可以改善经济学理论。同时，这些知识可以帮助我们避免做出不合理的决定。 Taučinekpomeni，da je blago，ki ga nekdo ima v lasti，vrednotenovišjeod drugega blaga，ki ni v njegovi ali njeniposesti。乌克兰文秘研究机构，卡科·拉科·格拉维尼代理人（kot je n.pr. delodajalec）动机，斯沃耶加代理人（recimo delavca），达德鲁耶·图迪诉INTERESU格拉维尼加代理人。 Poglavitni problem je，da lahko delovanje v interesu nekega drugega vpliva tudi nanaševrednote。 Poleg tegaučineklastništvavpliva tudi na glavnega agenta。 Obe situaciji jemogočeobravnavati kot tveganoodločitev。 Tveganjenamrečzmedenašoracionalnost na predvidljivnačin。 Oblikovanje / metodologija / pristop：Včlankuraziskujem，kako so seštudentje（n = 186 odgovorov）izrazličnihkulturnih okolijodločaliv tveganemfinančnempoložaju，sposebnim ozirom na klas。 Predstavila sem tudi njihove preference glede gotovih in negotovih izidovupoštevajočlastnikakončnihizidov;到je，kako seodločijo，ko seodločajoza sebe ali za enega od svojihnajboljšihprijateljev。 Eden od znanih eksperimentov，ki so testirali veljavnostpričakovaneuporabne teorije aksiomov，je bil Allais-ov eksperiment。伊兹德诉v伊兹拉齐托希提科尼v希南·伊格拉诉伊拉·阿莱维斯战争案。 Zanima me，kaj se zgodi，udeležencitvegajo v imenu drugih。 Uporabljena je bila tehnika med subjekti narazširjenemvečkulturnemvzorcu。（1）从头到尾（2）在最后（3）上次吸毒（3）从头到尾（javjavi obeh pojavov）。推荐人：Rezultatikažejo，da so se subjektidrugačeodzvali，ko so semoraliodločitio svoji lastnini，kot takrat，ko soodločalio lastnini drugih。 Ko je bil subjektom ponujen tudi varen izid，所以sprejemalivečjetveganje v imenu svojih prijateljev，kot v svojem imenu。 Subjekti nisoupoštevali，da bimori prezretilastništvo。 Tako je bil potrjen Allais-ov天堂。扎克茹克（Zaključek）：在问题排行榜上，阿莱（Allais）遇害。 Drugič，阿莱（Allais）的公理被用来表示各种角色。对人类行为中看似非理性的启发式行为的可预测模式的了解可以改善经济学理论。同时，这些知识有助于我们避免做出不合理的决定。

The Indifferent, the Good Samaritan, the Brave and the Agent in Allais Paradox situation - or How Endowment Effect Influences Our Decision in Case of Allais Paradox?

摘要

著录项

相似文献

相关主题

期刊订阅